Zgodovina spletnih brskalnikov
Svetovna zgodovina je polna epskih bojev za oblast, tiranov, ki osvajajo svet, in junaških podložnikov. Zgodovina spletnih brskalnikov ni veliko drugačna. Akademski pionirji so napisali preprosto programsko opremo, ki je sprožila informacijsko revolucijo ter boj za premoč nad brskalniki in uporabniki spleta.
Firefox ne podpira več sistema Windows 8.1 in starejših različic.
Če želite uporabljati Firefox, vam je na voljo Firefox ESR (različica z razširjeno podporo).
Firefox ne podpira več sistema macOS 10.14 in starejših različic.
Če želite uporabljati Firefox, vam je na voljo Firefox ESR (različica z razširjeno podporo).
Doba pred spletom
Leta 1950 so računalniki zavzemali celotne sobe, bili pa so neumnejši od današnjih žepnih kalkulatorjev. Toda napredek se je odvijal hitro in leta 1960 so bili že sposobni izvajanja zapletenih programov. Vlade in univerze širom sveta so menile, da bi bilo sijajno, če bi se stroji lahko pogovarjali, gojili sodelovanje in pospešili znanstvene preboje.
ARPANET je bil prvi uspešen projekt računalniškega omrežja in leta 1969 je prvo sporočilo potovalo iz laboratorija za informatiko na Univerzi Kalifornije v Los Angelesu na raziskovalni inštitut v Stanfordu, prav tako v Kaliforniji.
To je sprožilo revolucijo računalniških omrežij. Nastala so nova omrežja, ki so povezala univerze in raziskovalna središča po vsem svetu. Toda naslednjih 20 let internet ni bil dostopen javnosti. Omejen je bil na univerzitetne in vladne raziskovalce, študente in zasebne družbe. Obstajalo je na ducate programov, ki so omogočali izmenjavo podatkov prek telefonskih linij, vendar nobenega od njih ni bilo preprosto uporabljati. Pravi odprti internet in prvi spletni brskalnik sta se rodila šele leta 1990.
Doba spleta
Britanski informatik Tim Berners-Lee je prvi spletni strežnik in grafični spletni brskalnik ustvaril leta 1990, ko je bil zaposlen na inštitutu CERN v Švici. Svoje novo okno v internet je poimenoval "WorldWideWeb". To je bil program za računalnike NeXT z grafičnim vmesnikom, preprostim za uporabo. Berners-Lee je prvi povezal dokumente z besedilom v celoto preko javnega omrežja – v splet, kakršnega poznamo danes.
Leto pozneje je Berners-Lee študentki matematike na inštitutu CERN Nicoli Pellow zadal nalogo, naj ustvari Line Mode Browser, program za osnovne računalniške terminale.
Do leta 1993 je splet eksplodiral. Univerze, države in zasebne družbe so v odprtem internetu videle priložnost. Vsi so za dostop potrebovali nove računalniške programe. Istega leta je Mozaic v Nacionalnem centru za superračunalniške aplikacije (NCSA) na Univerzi Illinois v Urbana-Champaign ustvaril računalniški znanstvenik Marc Andreessen. Je bil prvi priljubljeni spletni brskalnik in zgodnji prednik Mozilla Firefox.
NCSA Mosaic je deloval na računalnikih Windows, bil je preprost za uporabo in je vsakemu lastniku osebnega računalnika omogočil dostop do zgodnjih spletnih strani, klepetalnic in knjižnic slik. Naslednjega leta (1994) je Andreessen ustanovil Netscape in javnosti predstavil Netscape Navigator. Doživel je izjemen uspeh in postal prvi ljudski brskalnik. Bil je tudi prva poteza v vojni za uporabnike interneta.
Vojne brskalnikov
Leta 1995 Netscape Navigator ni bil več edina možnost za dostop do spleta. Velikan računalniške programske opreme Microsoft je licenciral staro kodo Mosaica in izdelal lastno okno v splet, Internet Explorer. Njegov izid je zanetil vojno. Netscape in Microsoft sta mrzlično razvijala nove različice svojih programov in vsak od njiju je poskušal prekositi drugega s hitrejšim in boljšim izdelkom.
Netscape je ustvaril in izdal JavaScript, ki je spletnim stranem vdahnil zmogljivosti, kakršnih dotlej niso imele. (Ustvaril je tudi neslavno oznako <blink>.) Microsoft je odgovoril s CSS (Cascading Style Sheets), ki je postal standard za oblikovanje spletnih strani.
Dogajanje je nekoliko ušlo izpod nadzora leta 1997, ko je Microsoft izdal Internet Explorer 4.0. Njihova ekipa je izdelala velikansko črko “e” in jo vtihotapila na dvorišče sedeža Netscapa. Ekipa Netscapa je orjaški “e” nemudoma prevrnila in nanj postavila svojo dinozavrsko maskoto, Mozillo.
Zatem je Microsoft pričel prilagati Internet Explorer svojemu operacijskemu sistemu Windows. V 4 letih je zavzel 75 % tržišča, do leta 1999 pa ga je obvladoval že 99 %. Zaradi te poteze se je podjetje soočilo s tožbami zaradi ustvarjanja monopola, Netscape pa je sklenil izdati svojo kodo pod odprto licenco in ustanovil neprofitno organizacijo Mozilla. Ta se je zavedala, da monopol nad brskalniki ni v najboljšem interesu uporabnikov in odprtega spleta, in leta 2002 je izdala Firefox, da bi uporabnikom spleta ponudila izbiro. Do leta 2010 so Mozilla Firefox in ostali brskalniki znižali tržni delež Internet Explorer na 50 %.
Ob koncu 90. in začetku 2000. let so se pojavili še drugi tekmeci kot Opera, Safari in Google Chrome. Internet Explorer je Microsoft v sistemu Windows 10 leta 2015 zamenjal z novim brskalnikom Edge.
Brskanje po spletu danes
Danes obstaja le peščica načinov za dostop do interneta. Glavni tekmeci so Firefox, Google Chrome, Microsoft Edge, Safari in Opera. V zadnjem desetletju so se kot najpogostejše naprave za dostop do interneta izpostavili mobilni telefoni. Danes večina uporabnikov dostopa do spleta samo z mobilnimi brskalniki in aplikacijami. Mobilne različice velikih spletnih brskalnikov so na voljo za naprave iOS in Android. Medtem ko so te aplikacije zelo uporabne za določene namene, pa ponujajo le omejeno zmogljivost.
V prihodnosti se bo splet verjetno še bolj oddaljil od svojih hipertekstnih korenin ter postal obsežno morje interaktivnih izkušenj. Navidezna resničnost je na obzorju že desetletja (vsaj od izida filma Lawnmower Man leta 1992 in konzole Nintendo Virtual Boy leta 1995), a morda jo bo prav splet končno približal množicam. Firefox zdaj podpira WebVR in A-Frame, ki razvijalcem omogočata hitro in enostavno gradnjo spletnih mest v navidezni resničnosti. Večina sodobnih mobilnih naprav podpira WebVR in jih je mogoče preprosto uporabiti kot očala z enostavnimi kartonskimi nastavki. 3D splet v navidezni resničnosti, kot ga je predvidel pisatelj znanstvene fantastike Neal Stephenson, je morda tik pred vrati. Če bo tako, se lahko spletni brskalnik povsem umakne in postane pravo okno v drug svet.
Kakršnakoli naj bo prihodnost spleta, Mozilla in Firefox bosta tu za uporabnike in skrbela, da jim bodo na voljo zmogljiva orodja za doživetje spleta in vsega, kar ponuja. Splet je namenjen vsakomur in vsakdo bi moral imeti nadzor nad svojo izkušnjo na njem. Zato ustvarjamo orodja Firefox, ki ščitijo zasebnost, in podatkov uporabnikov ne prodajamo oglaševalcem.
Viri
- https://en.wikipedia.org/wiki/Mosaic_(web_browser)
- https://en.wikipedia.org/wiki/History_of_the_web_browser
- https://en.wikipedia.org/wiki/History_of_the_Internet
- https://en.wikipedia.org/wiki/Browser_wars
- https://home.cern/topics/birth-web
- https://www.zdnet.com/article/before-the-web-the-internet-in-1991/